Dermatologi so pojasnili, kaj je vzrok za sedanji trend ter komu ustreza in komu ne.
Dermatologi so pojasnili, kako se naučiti redkejšega prhanja / foto: pexels
V zadnjih letih je prišlo do presenetljivega preobrata na področju higiene: vse več ljudi zavestno zmanjšuje število tuširanj.
Po mnenju zagovornikov trenda, imenovanega “brez prhanja”, vsakodnevno umivanje ni le nepotrebno, ampak lahko celo poruši ravnovesje kože, piše publikacija Egeszsegkalauz.
Navada ali nujnost
Na razvoj higienskih standardov sta močno vplivala kozmetična industrija in oglaševanje, ki sta namigovala, da čistoča pomeni vsakodnevno temeljito čiščenje telesa.
V nasprotju s tem pa medicinska literatura kaže bolj niansirano sliko. Dr. James Hamblin je na primer opozoril, da pretirano čiščenje ni nujno dobro za zdravje kože.
Koža kot ekosistem
Koža ni sterilna površina, temveč zapleten mikrobiološki sistem. Tako imenovani kožni mikrobiom ima ključno vlogo pri naši obrambi. Ti mikroorganizmi pomagajo preprečevati rast patogenih organizmov in prispevajo k imunski obrambi kože.
Preberite si tudi: “V Sloveniji je v zadnjih dveh letih prišlo do večjih težav z zdravjem:
Če se prepogosto tuširamo, zlasti z vročimi prhami z močnimi detergenti, se to ravnovesje zlahka poruši. S površine kože se odplaknejo ne le nečistoče, temveč tudi zaščitni lipidni sloj in nekateri koristni mikroorganizmi.
Kaj se zgodi, če zmanjšate pogostost prhanja
Veliko ljudi se boji, da bo redkejše prhanje povzročilo neprijeten vonj in zanemarjen videz. Vendar je resničnost veliko bolj zapletena. Prvih nekaj mesecev po zmanjšanju števila tuširanj se lahko pojavi začasno nelagodje: koža lahko proizvaja presežek sebuma, kar lahko povzroči občutek mastnosti ali neprijeten vonj. Vendar je to le faza prilagajanja.
Sčasoma se koža prilagodi novemu režimu in proizvodnja sebuma postane uravnotežena. To potrjuje več dermatologov, ki poudarjajo, da je telo sposobno samoregulacije.
Tveganja pretiranega umivanja
Redno, dolgotrajno in vroče prhanje ne vpliva le na površino kože, temveč tudi na njene globlje plasti. Po podatkih dermatološke literature prepogosto umivanje:
- lahko poslabša izsušitev kože;
- poslabša pregradno funkcijo kože;
- lahko poveča tveganje za draženje in ekceme.
Ameriška akademija za dermatologijo priporoča krajše in toplejše prhanje ter izogibanje močno dišečim higienskim izdelkom za posebej občutljivo kožo.
Ali je res dovolj, da umivamo le dele telesa
Vedno več strokovnjakov poudarja, da ni treba vsakič umiti celotnega telesa z milom in vodo. V skladu s tako imenovanim pristopom “usmerjene higiene” zadostuje, da redno umivamo predele, kjer se bakterije in neprijeten vonj najverjetneje kopičijo, kot so pazduhe, dimlje, noge ali intimni predeli.
Ta pristop ni nov: v preteklosti je bilo vsakodnevno umivanje celotnega telesa prej izjema kot pravilo.
Okoljski vidiki
Zmanjšanje pogostosti prhanja je lahko koristno ne le za posameznika, temveč tudi za okolje. Pri enem prhanju se porabi več deset litrov vode, da ne omenjamo porabe energije.
Ali naj se zdaj redkeje tuširate
Odgovor ni enoznačen. Higienske potrebe so v veliki meri odvisne od načina življenja, vrste kože posameznika in njegovega zdravstvenega stanja.
Če se oseba ukvarja s športom, opravlja fizično delo ali se veliko poti, je pogosto prhanje upravičeno. Za tiste, ki delajo v pisarni, pa prhanje večkrat na dan ni potrebno.
Zdravniško soglasje poudarja pomen ravnovesja, ki vključuje izogibanje skrajnostim.
Na kaj je treba biti pozoren
Če se želite prhati redkeje, se splača postopoma zmanjšati pogostost prhanja in spremljati odziv kože. Topla voda, blagi čistilni izdelki in krajše prhanje vam bodo pomagali ohraniti zdravo kožo.
Druge novice o higieni
Pred tem smo poročali, da je vsakodnevno prhanje po 65. letu starosti nevarno za zdravje. Dermatologi so pojasnili, da redkejše tuširanje v starosti ni znak malomarnosti.
Poleg tega so zdravniki odgovorili na najpogostejše vprašanje – kdaj se je bolje tuširati zjutraj ali zvečer.
Avtor je pozabil omeniti, da lahko prekomerno prhanje vpliva tudi na pH ravnovesje kože.