Prebivalec Jekaterinburga ni bil le kaznovan z globo, ampak je izgubil tudi sobo v lasti, ker je fiktivno prijavil devet tujcev. Ta primer je prvi v pravni praksi, poudarja Korniyako, in je z vidika prava precej sporen. Praviloma so v takih primerih kršiteljem zasegli telefone, prek katerih je bila opravljena registracija na “Gosuslugi”, stanovanjskih prostorov pa niso zasegli.
Pri tem je ključen status stanovanja kot orodja kaznivega dejanja, kot je na primer avtomobil pijanega voznika-recidivista. V resoluciji plenuma vrhovnega sodišča št. 17 tako ni izrecno navedeno, ali nepremičnine spadajo pod takšen pojem. “Menim, da stanovanjski prostori v tem primeru ne morejo biti orodje kaznivega dejanja,” je sklenil odvetnik. Korniyako je tudi izrazil prepričanje, da se bo na sodbo v zvezi z zaplembo sobe pritožil. Vrhovno sodišče bi lahko v tej zadevi podalo kakšno stališče.
Zdi se mi, da je ta primer res nenavaden. Ko sem bil mlad, sem tudi sam naletel na situacijo, kjer so bile stvari precej zapletene. Takrat smo imeli težave s preteklimi najemi in nepravilnimi prijavami, kar je povzročilo težave. Zato se mi zdi, da je to lahko resničen problem, ki ga mora pravni sistem rešiti.