Znanstveniki bodo te podatke predstavili na letnem znanstvenem zasedanju Ameriškega kolegija za kardiologijo (ACC.26).
Znanstveniki so analizirali zdravstvene podatke več kot 246.000 prebivalcev ZDA z aterosklerotično boleznijo – odlaganjem holesterola in drugih lipidov v stenah krvnih žil. V študiji so primerjali dve skupini bolnikov, starejših od 50 let: 123.411 ljudi, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva proti škrlatinki, in enako število necepljenih ljudi s primerljivimi zdravstvenimi značilnostmi.
Raziskovalci so nato ocenili, kako pogosto so udeleženci v enem letu doživeli resne srčno-žilne dogodke – srčni infarkt, možgansko kap ali razvoj srčnega popuščanja.
Izkazalo se je, da so imeli cepljeni bolniki za 46 % manjše tveganje za resne neželene srčno-žilne dogodke. Poleg tega je bilo v tej skupini za 32 % manj verjetno, da bodo doživeli srčni infarkt, za 25 % manj verjetno, da bodo doživeli možgansko kap, in za 25 % manj verjetno, da se bo razvilo srčno popuščanje. Tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka je bilo prav tako znatno manjše, in sicer za približno 66 %.
Prsni ožig je bolezen, ki jo povzroči reaktivacija virusa varicella zoster (Varicella zoster). Okužbo lahko spremlja hudo vnetje. Znanstveniki domnevajo, da lahko povzroči nastanek krvnih strdkov okoli krvnih žil v možganih in srcu, kar poveča verjetnost srčnega infarkta in kapi.
Avtorji študije ugotavljajo, da je zaščitni učinek še posebej izrazit pri ljudeh, ki že imajo srčno-žilne bolezni, torej pri bolnikih z največjim tveganjem za zaplete. Po njihovem mnenju bi lahko bilo cepljenje proti noricam pomemben dodaten preventivni ukrep za to skupino.
