Izkazalo se je, da ima ključno vlogo njegova sposobnost sproščanja in širjenja krvnih žil. Študijo so izvedli strokovnjaki z univerze Waterloo. Delo je bilo objavljeno v reviji Mathematical Biosciences (MB).
Visok krvni tlak ali hipertenzija prizadene več kot milijardo ljudi po vsem svetu in je eden glavnih vzrokov za bolezni srca in ožilja ter možgansko kap. Že dolgo je znano, da imajo ženske pred menopavzo manjšo verjetnost za razvoj hipertenzije kot moški ali ženske po menopavzi. Znanstveniki so ta učinek pripisovali delovanju estrogena, vendar je mehanizem njegovega zaščitnega učinka dolgo časa ostajal nejasen.
Da bi to ugotovili, so raziskovalci uporabili matematični model, ki opisuje delovanje srčno-žilnega sistema in ledvic.
Ta model jim omogoča, da ločeno “vklopijo” različne biološke učinke in opazujejo, kako vsak od njih vpliva na krvni tlak.
Po besedah Anite Leighton, profesorice uporabne matematike, ki je vodila delo, estrogen vpliva na številne procese v telesu, od načina odzivanja krvnih žil do načina, kako ledvice uravnavajo raven tekočine. Vendar je modeliranje pokazalo, da je najpomembnejši dejavnik sposobnost hormona, da povzroči vazodilatacijo – razširitev krvnih žil.
“Estrogen pogosto obravnavamo le v kontekstu reproduktivnega zdravja, vendar ima v resnici veliko širšo vlogo pri delovanju telesa. Vpliva na to, kako se odzivajo krvne žile, kako ledvice uravnavajo tekočino in kako različni telesni sistemi medsebojno delujejo,” je pojasnil Leighton.
Dilatacija krvnih žil olajša pretok krvi in pomaga vzdrževati normalen krvni tlak. Prav ta učinek se je na modelu izkazal za ključnega pri zaščiti žensk pred hipertenzijo pred menopavzo.
Model, ki so ga razvili raziskovalci, temelji na laboratorijskih podatkih in jim omogoča zelo natančno reprodukcijo procesov, ki potekajo v telesu. Znanstvenikom omogoča preizkušanje različnih scenarijev, kar je pri poskusih z ljudmi nemogoče.
Poleg tega je modeliranje omogočilo primerjavo učinkovitosti različnih zdravil za zdravljenje hipertenzije. Rezultati so pokazali, da so blokatorji angiotenzinskih receptorjev – zdravila, ki preprečujejo krčenje žil – morda učinkovitejši pri ženskah. Po izračunih znanstvenikov lahko delujejo bolje kot zaviralci angiotenzinske konvertaze tudi po menopavzi, ko se raven estrogena zmanjša.
Znanstveniki upajo, da bodo takšni modeli pomagali razviti natančnejše in bolj prilagojene pristope k zdravljenju bolezni srca in ožilja.
