Rezultati študije so objavljeni v reviji Journal of Applied Physiology (JAP).
Raziskovalci so preučevali tako imenovano najvišjo raven ustaljenega presnovnega stanja – mejo intenzivnosti, pri kateri je telo še vedno sposobno zagotavljati energijo mišicam predvsem z aerobnimi procesi. To je pomembno merilo za športnike: vadba tik pod to mejo velja za optimalno za razvoj vzdržljivosti.
V poskusu je sodelovalo 15 žensk in 15 moških. Štiri tedne so jih testirali na kolesarskem ergometru s postopno naraščajočo obremenitvijo. Pred vsako vadbo so znanstveniki izmerili raven hormonov v krvi, med vadbo pa so beležili srčni utrip, porabo kisika in druge kazalnike. Udeleženci so ocenjevali tudi subjektivno zahtevnost vadbe.
Rezultati so pokazali, da se največja trajnostno sprejemljiva intenzivnost vadbe pri ženskah v različnih fazah njihovega ciklusa ni spreminjala.
Vendar pa so udeleženke v obdobju največje količine progesterona – približno teden dni po ovulaciji – pogosteje poročale, da je bila vadba zanje težja.
Poleg tega so ob upoštevanju razlik v mišični masi moški in ženske pokazali primerljivo zmožnost vadbe z enako relativno intenzivnostjo.
Avtorji poudarjajo, da se lahko občutki spreminjajo tudi ob nespremenjeni telesni pripravljenosti. Upoštevanje hormonskih nihanj lahko športnicam pomaga pri natančnejšem načrtovanju treninga in tekmovanj, saj se obremenitev prilagodi individualnim značilnostim cikla.
