Rezultati študije so objavljeni v reviji iScience.
Parkinsonova bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri nevroni, ki proizvajajo dopamin, postopoma odmrejo. Kaže se s tresenjem, počasnostjo gibanja, mišično togostjo in motnjami ravnotežja. Običajno jo diagnosticiramo na podlagi kliničnih simptomov, ko so spremembe v možganih že precejšnje, zato je iskanje zgodnjih in dostopnih biomarkerjev še vedno eden ključnih medicinskih izzivov.
V novi študiji so znanstveniki analizirali vzorce las 60 bolnikov s to diagnozo in jih primerjali z vzorci las zdravih ljudi iste starosti.
Kot najbolj skladna razlika se je izkazala nižja raven železa. Bolniki so imeli tudi nižje ravni bakra ter višje koncentracije mangana in arzena.
Avtorji ugotavljajo, da lahko lasje odražajo dolgoročne spremembe v presnovi elementov v sledovih v telesu, za razliko od krvi ali sline, kjer so kazalniki podvrženi kratkoročnim nihanjem. Zaradi tega je analiza las potencialno uporabno orodje za odkrivanje kroničnih motenj.
Dodatni poskusi na miših so pokazali, da je zmanjšana raven železa v laseh povezana z motnjami v delovanju črevesja. Živali s Parkinsonovi bolezni podobnimi simptomi so imele oslabljeno delovanje črevesne pregrade in spremenjeno aktivnost genov, odgovornih za absorpcijo železa.
Raziskovalci poudarjajo, da je delo preliminarno in ga je treba potrditi na večjih vzorcih. Vendar pa bi lahko dolgoročno za zgodnje odkrivanje bolezni zadostovala analiza pramena las.
