Mednarodna študija, objavljena v ugledni reviji Discover Psychology, je prvič empirično potrdila, kar psihologi in filozofi trdijo že stoletja: ljubezen do partnerja je neločljivo povezana z ljubeznijo do sebe .
Raziskovalci so zajeli 460 udeležencev in ugotovili, da dve komponenti ljubezni do sebe – skrb zase in sprejemanje sebe – neposredno napovedujeta stopnjo strasti, intimnosti in predanosti v romantičnih odnosih, poroča .
Izkazalo se je, da se sposobnost nežnega odnosa do lastne osebnosti neposredno odraža v tem, kako gradimo intimnost z drugo osebo. Pojem narcisizma je dolgo ostajal nejasen in celo sumljiv, saj so ga zamenjevali z narcisizmom ali egocentričnostjo.
Pixabay
Sodobni raziskovalci pa so opredelili tri jasne sestavine: stik s samim seboj (sposobnost, da se slišimo), sprejemanje samega sebe (sposobnost, da prepoznamo svoje omejitve) in skrb za sebe (pripravljenost početi stvari, ki prinašajo srečo). Zanimivo je, da sta se prav slednji dve izkazali za pomembna napovednika zdrave ljubezni, medtem ko tretja – stik s seboj – ni statistično vplivala na kakovost razmerja, kar kaže na kompleksno naravo tega odnosa.
Znanstveniki vidijo mehanizme tega vpliva kot telesne in nevrobiološke – prekrivanje možganskih področij, odgovornih za zaznavanje sebe in drugega . Ko poslušamo zgodbe o romantični ljubezni ali starševski navezanosti, se aktivirajo podobna področja podkortikalnih struktur, odgovornih za sistem nagrajevanja.
To pomeni, da naši možgani ne postavljajo stroge meje med “ljubim sebe” in “ljubim tebe” – ta stanja se napajajo iz istih nevronskih virov. Evolucijski psihologi tej sliki dodajajo pomemben odtenek: pozitivne iluzije o sebi se lahko razširijo na partnerja .
Ljudje smo nagnjeni k temu, da idealiziramo svoje druge polovice, in ta idealizacija deluje kot ogledalo – v drugem vidimo odsev svoje pozitivne samopodobe. Bolj ko skrbimo zase, več virov najdemo, da v partnerju opazimo najboljše in mu odpustimo majhne pomanjkljivosti.
Študija je tudi pokazala, da zadovoljstva v odnosu dodatno ne napoveduje toliko ljubezen do sebe kot sočutje do sebe – sposobnost izkazovanja prijaznosti do sebe v času trpljenja in uvida v skupno človeško izkušnjo.
To odkritje spreminja poudarek: ni pomembno le “imeti se rad” v smislu poveličevanja samega sebe, temveč se znati podpreti v težkih trenutkih, ne da bi zapadli v samokritičnost in izolacijo. Prav ta sposobnost ustvarja notranjo odpornost, ki nam omogoča, da kot par preživimo težka obdobja.
Preberite tudi
- Kako razumevanje štirih sestavin ljubezni spremeni odnose in zakaj je potrebna psihološka pismenost
- Kaj se zgodi, če se nehate bati konfliktov, in kako štiri tehnike prepir spremenijo v intimnost
